Omemba: Eduard Miler

»Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali.«

»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli 15 let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto.«

»Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj.«

»In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto.«

»Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta.«

»Če je v gledališču avditorij oddaljen, je treba govoriti glasneje, več si lahko privoščiš od daleč. Jaz pa hlepim po gledališki intimi.«

»Vendar pa sem bila Mladinskemu zelo zvesta, drugje sem igrala samo, kadar sem imela čas za to. Nikoli nisem delala dveh predstav hkrati.«

»To je bila zame najzahtevnejša in prelomna vloga, ker je bilo to prav leta 1999, ko sem čutila, da se vzorci ponavljajo.«

»Največjo bližino sem imela s Pio, eno od treh osamljenih žensk v Zločinu na Kozjem otoku v režiji Paola Magellija.«

»Na to vlogo sem čakala 30 let.«

»Vsi so me spraševali, kdo je ta, ki igra trapasto mamo!«